POVEŽI SE

POVEŽi SE!

O MENI

Od nekdaj sem čutila zunanji svet, kot meni nerazumljiv. Ni bil prijazen do mene in ni mi postregel s presežkom sprejemanja. Živela sem nekje na obrobju dogajanja in si tam ustvarila svoj svet. Pravzaprav sem si ustvarila dva svetova, ki si med seboj nista bila niti malo kompatibilna. 

Zunanji svet je zahteval akcijo, dosežke, rezultate in če sem dobro igrala njegovo (moško) vlogo, sem bila deležna želene pozornosti in pohvale. Njegovi zakoni so prinesli kariero, blagostanje in navidezno uspešno življenje. Zunanja vloga ni bila moja, ker se za njo nisem odločila sama, ampak se mi je zgodila. Tako se zgodi, ko v rokah nimaš lastnih vajeti in krmiljenje prepustiš drugim. Naučili so me, da je tako prav in sem (pre)dolgo verjela, da moram utišati notranji svet, katerega glas je bil takrat samo v napoto.

Vse kar ni pristno, zahteva veliko energije. Vloge, ki niso naše, nas izčrpavajo. Biti nekdo, ki ni naša resnica, je kot živa smrt. Ko smo izčrpani, pa nam obenem zmanjka tudi energije, da bi utišali glas notranjega sveta. Ker se vedno bolj oglaša, postajamo vedno bolj razdvojeni. Ko se zgodi oboje, ko sta izčrpana duša in telo (ali kot rečeno notranji in zunanji svet), se nekaj zgodi. Karkoli. Lahko je bolezen, izguba službe, izguba drage osebe, skratka nekaj. Življenje ne miruje. Dolgo opazuje in ker nočemo slišati njegovih opozoril, ki jih pošilja mnogo pred tem, mora poseči tudi grobo, da nas ustavi, umiri in vrne v svojo notranjost.

SPOZNAJ MOJE KNJIGE

Kako do svojih sanj?

25,00 €

Nekoč so mi govorili, da “brez dela ni jela” in da “se brez muje še čevelj ne obuje”. Oboje sem globoko vnesla v svoje življenje, skladno s tem delovala in dolgo časa nisem niti pomislila, kako zelo se motim. Predolgo sem verjela, da nisem nič posebnega, da bi mi bilo v življenju lahko lepo in da bi si upala biti srečna. Nisem verjela, da lahko to spremenim. Vse to so prepričanja, ki sama postavljajo meje naših možnosti in ustvarjajo okoliščine, ki so s tem v popolnosti skladne. Tako se oblikujejo lastne meje in s tem lastna usoda, na katero ne vpliva zunanji svet in njemu lastne zakonitosti.

Kako naj privabimo stvari, kot so sreča, ljubezen in blaginja, če tega ne čutimo najprej v sebi?

WiFi za dušo in srce

Nisem prepotovala sveta, nisem zavestno iskala resnice, nisem bosa preplezala Himalaje in nisem bila klinično mrtva. Nisem šla v Indijo in nisem mesece dolgo meditirala. Pa se mi je razodelo. Nisem slišala skrivnostnih glasov in videvala misterioznih podob. Pa se me je dotaknilo.
Nisem se spraševala ali se m pripravljena in dovolj modra. Pa sem se prepustila povezavi.

Preprosto, vsi čudeži so že v vas, vse kar potrebujete je tu in koda WI FI-ja je že vgrajena v vaše srce.

DARILNICA